| Список цитируемой литературы |
1. Banaszkiewicz, Jacek. Podanie o Piascie i Popielu: studium porownawcze nad wczesnosredniowiecznymi tradycjami dynastycznymi. Warszawa: Panstwowe Wydawnictwo Naukowe, 1986. 205 s.
2. Baran, Jaroslav Volodimirovic. Slov'jans'ka obschina (za materialami poselennja Rashkiv I), in Problemi pohodzhennya ta istorichnogo rozvitku Slov'jan, Zbirnik naukovih statej, prisvjacenij 100-riccju z dnja narodzennja Viktora Platonovica Petrova. Kijiv; L'viv, 1997. S. 176-183.
3. Bauer, Reinhard. Beitrage der Ortsnamenforschung zur Klarung der Siedlungsgenese suddeutscher Altsiedelraume, in Siedlungsforschung. Archaologie-Geschichte-Geographie. 1999. Bd. 17. S. 143-159.
4. Belaj, Vitomir. Hod kroz godinu. Pokusaj rekonstrukcije prahrvatskoga mitskoga svjetonazora. Zagreb: Golden marketing-Tehnicka knjiga, 2007. 486 s.
5. Biermann, Felix. Eine fruhslawische Siedlung bei Passow, Lkr. Uckermark, in Veroffentlichungen zur brandenburgischen Landesarchaologie. 2010. Bd. 41/42. S. 239-296.
6. Bratoz, Rajko. Evgipij, zivljenje svetega Severina. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstveni institut, 1982. 474 str.
7. Curta, Florin. The Making of the Slavs. History and Archaeology of the Lower Danube Region c. 500-700. Cambridge: Cambridge University Press, 2001. 463 str.
8. Dinic, Mihajlo. Krepitev in sirjenje srbske fevdalne drzave. Utrditev fevdalnega reda in drzavne neodvisnosti, in Bogo Grafenauer, Dusan Perovic, Jaroslav Sidak (ed.). Zgodovina narodov Jugoslavije. Prva knjiga: Do zacetka XVI. Stoletja. Ljubljana, 1953. S. 316-328.
9. Dopsch, Heinz. Der Karntner Furstenstein im Spiegel der mittelalterlichen Schriftquellen, in Nikolay, Sabine (ed.) Der Karntner Furstenstein im Bild. Darstellungen eines europaischen Rechtsdenkmals. Klagenfurt/Celovec; Ljubljana/Laibach, 2010. S. 215-260.
10. Engel, Franz. Grenzwalder und slawische Burgwardbezirke in Nordmecklenburg, in Ludat, Herbert (ed.). Siedlung und Verfassung der Slawen zwischen Elbe, Saale und Oder. Giessen, 1960. S. 125-140.
11. Fritze, Wolfgang H. Probleme der abodritischen Stammes-und Reichsverfassung und ihrer Entwicklung vom Stammesstaat zum Herrschaftsstaat, in Ludat, Herbert (ed.), Siedlung und Verfassung der Slawen zwischen Elbe, Saale und Oder. Giessen, 1960. S. 141-219.
12. Giesler, Jochen. Zur Archaologie des Ostalpenraumes von 8. bis 11. Jahrhundert, in Archaologisches Korrespondenzblatt. 1980. Bd. 10. S. 85-98.
13. Goldmann, Emil. Die Einfuhrung der deutschen Herzogsgeschlechter Karntens in den slovenischen Stammesverband (Untersuchungen zur Deutschen Staats-und Rechtsgeschichte. Bd. 68). Breslau, 1903. 247 s.
14. Graber, Georg 1919, Der Eintritt des Herzogs von Karnten am Furstenstein zu Karnburg. (Akademie der Wissenschaften in Wien, Philosophisch-historische Klasse, Sitzungsberichte 190/5). Wien: Holder, 1919. 138 str.
Контекст: ...Breslau, 1903. 247 s. Graber, Georg 1919, Der Eintritt des Herzogs von Karnten am Furstenstein zu Karnburg. (Akademie der Wissenschaften in Wien, Philosophisch-historische Klasse, Sitzungsberichte 190/5)...
15. Grafenauer, Bogo. Ustolicevanje koroskih vojvod in drzava karantanskih Slovencev. (Dela 1. razreda SAZU 7). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952. 624 str.
16. Grafenauer, Bogo. Poljedelski obdelovalni nacini, in Gospodarska in druzbena zgodovina Slovencev. Zv. I: Zgodovina agrarnih panog. Ljubljana, 1970. 225-250.
17. Hardt, Matthias. Supan, in Handworterbuch zur deutschen Rechtsgeschichte. Berlin, 1998. Bd. V. S. 84-88.
18. Hardt, Matthias. Das «slawische Dorf» und seine kolonisationszeitliche Umformung nach schriftlichen und historisch-geographischen Quellen, in: Siedlungsforschung. Archaologie-Geschichte-Geographie. 1999. Bd. 17. S. 269-291.
19. Kahl, Hans-Dietrich. Die Baiern und ihre Nachbarn bis zum Tode des Herzoges Theodo (717/18), in Wolfram, Herwig; Schwarcz, Andreas (ed.). Die Bayern und ihre Nachbarn. Teil 1. (Osterreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-Historische Klasse, Denkschriften, Bd. 179. Veroffentlichungen der Kommission fur Fruhmittelalterforschung. Bd. 8). Wien, 1985. S. 159-225.
20. Kahl, Hans-Dietrich. Das Furstentum Karantanien und die Anfange seiner Christianisierung, in Karantanien und der Alpen-Adria-Raum im Fruhmittelalter, Wien; Koln; Weimar, 1993. S. 37-99.
21. Kahl, Hans-Dietrich. Der Millstatter Domitian. Abklopfen einer problematischen Klosteruberlieferung zur Missionierung der Alpenslawen Oberkarntens. (Vortrage und Forschungen 46). Stuttgart: Jan Thorbecke Verlag, 1999. 118 str.
22. Kahl, Hans-Dietrich. Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen und Fragen zu einer fruhen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.-9. Jh.). = Drzava Karantancev. Dejstva, teze in vprasanja o zgodnji slovanski drzavni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru (7.-9. stol.). (Situla 39. Slovenija in sosednje dezele med antiko in karolinsko dobo. Zacetki slovenske etnogeneze. = Slowenien und die Nachbarlander zwischen Antike und Karolingischer Epoche. Anfange der slowenischen Ethnogenese). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2002. 562 str.
23. Karpf, Kurt. Fruhmittelalterliche Flechtweksteine in Karantanien. Marmorne Kirchenausstatungen aus tassilonisch-karolingischer Zeit. (Monographien zur Fruhgeschichte und Mittelalterarchaologie 8). Innsbruck: Wagner, 2001. 153 str.
24. Katicic, Radoslav. Bozanski boj. Tragovima svetih pjesama nase pretkrscanske starine. Zagreb; Moscenicka Draga: Ibis grafika, Katedra Cakavskog sabora Opcine Moscenicka Draga, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofskog fakulteta Sveucilista u Zagrebu, 2008. 378 s.
25. Katicic, Radoslav. Zeleni lug. Tragovima svetih pjesama nase pretkrscanske starine. Zagreb; Moscenicka Draga: Ibis grafika, Matica hrvatska Katedra Cakavskog sabora Opcine Moscenicka Draga, 2010. 492 s.
26. Katicic, Radoslav. Gazdarica na vratima. Tragovima svetih pjesama nase pretkrscanske starine. Zagreb; Moscenicka Draga: Ibis grafika, Matica hrvatska Katedra Cakavskog sabora Opcine Moscenicka Draga, 2011. 284 s.
27. Klejn, Lev S., Arheoloska tipologija. Ljubljana: Zalozba SKUC, Znanstveni institut Filozofske fakultete, 1988. 577 s.
28. Knifi c, Timotej. Arheoloski sledovi blejskih prebivalcev iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka, in: Dezman, Joze (ed.). Bled tisoc let. Blejski zbornik 2004. Radovljica, 2004. 93-117.
29. Krawarik, Hans. Siedlungsgeschichte Osterreichs: Siedlungsanfange, Siedlungstypen, Siedlungsgenese. (Geographie 19). Wien; Berlin: Lit-Verlag, 2006. 624 str.
30. Kropej, Monika. Pravljica in stvarnost: odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Strekljeve zapuscine. (Zbirka ZRC 5). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1995. 280 str.
31. Kumer, Zmaga. Od Dolan do Smohora. Celje: Mohorjeva druzba, 1981. 143 str.
32. Leben-Seljak, Petra 1996, Antropoloska analiza poznonaticnih in srednjeveskih grobisc Bleda in okolice. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Oddelek za biologijo, 362 s.
Контекст: ...Становление славянской государственности... Leben-Seljak, Petra 1996, Antropoloska analiza poznonaticnih in srednjeveskih grobisc Bleda in okolice...
33. Leben-Seljak, Petra. Etnogeneza Slovencev: rezultati antropoloskih raziskav. The ethnogenesis of the Slovenes: the results of the anthropological researches, in Bratoz, Rajko (ed.), Slovenija in sosednje dezele med antiko in karolinsko dobo. Zacetki slovenske etnogeneze = Slowenien und die Nachbarlander zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfange der slowenischen Ethnogenese, Situla 39, Ljubljana, 2000, 549-558.
34. Losek, Fritz. Die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und der Brief des Erzbischofs Theotmar von Salzburg. (Monumenta Germaniae Historica. Studien und Texte 15). Hannover: Hahnsche Buchhandlung, 1997. 184 str.
35. Losek, Fritz. Salzburg als Zentrum der fruhmittelalterlichen lateinischen Literatur, in Bratoz, Rajko (ed.). Slovenija in sosednje dezele med antiko in karolinsko dobo: zacetki slovenske etnogeneze. (Situla 39; Razprave I. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti 18). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2000. S. 731-748.
36. Losert, Hans. Zur Deutung der Brandgraber in einigen merowingerzeitlichen Friedhofen Mittel-und Unterfrankens. -Die Welt der Slaven. 1991. Bd. 36. N.F. 15. S. 365-392.
37. Losert, Hans. Die slawische Besiedlung Nordostbayerns aus archaologischer Sicht, in Vortrage. Niederbayerischer Archaologentag. 1993. Bd. 11. S. 207-270.
38. Losert, Hans. Moinvinidi, Radanzvinidi und Nabavinida. Geschichte und Archaologie der Slawen in Bayern, in Biermann, Felix; Kersting, Thomas; Klammt, Anne (ed.). Siedlungsstrukturen und Burgen im westslawischen Raum. Beitrage zur Ur-und Fruhgeschichte Mitteleuropas. 2009. Bd. 52. Langenweissbach. S. 219-294.
39. Losert, Hans; Pleterski, Andrej. Altenerding in Oberbayern: Struktur des fruhmittelalterlichen Graberfeldes und «Ethnogenese» der Bajuwaren. Berlin: Scripvaz-Verlag; Ljubljana: Zalozba ZRC, 2003. 684 str.
40. Meier, John. Der Brautstein. Frauen, Steine und Hochzeitsbrauche. -Bern: Edition Amalia, 1996. 158 s.
41. Pleterski, Andrej. Sebenjski zaklad, in Arheoloski vestnik. 1987. Letnik 38. S. 237-330.
42. Pleterski, Andrej. The trinity concept in the Slavonic ideological system and the Slavonic spatial measurement system, in Swiatowit. 1995. Vol. 40. S. 113-143.
43. Pleterski, Andrej. Arheologija in nastanek Brizinskih spomenikov, in Janko Kos et alii (ed.) Zbornik Brizinski spomeniki. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1996. S. 27-42.
44. Pleterski, Andrej. Mitska stvarnost koroskih knezjih kamnov. (Zbirka Zgodovinskega casopisa, 17). Ljubljana: Zveza zgodovinskih drustev Slovenije in ZRC SAZU, 1997. 58 str.
45. Pleterski Andrej. Die Karntner Furstensteine in der Struktur dreier Kultstatten, in Huber, Axel (ed.) Der Karntner Furstenstein im Europaischen Vergleich: Tagungsbericht Symposium Gmund 20. bis 22. September 1996. Gmund: Axel Huber, 1997. S. 43-119.
46. Pleterski, Andrej. Lepi, grdi, zli: o metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Brizinskih spomenikih, in Zgodovinski casopis. 1998. Letnik 52. S. 215-277.
47. Pleterski, Andrej. Die altslawische zupa -der Staat vor dem Fruhstaat, in Kocka-Krenz, Hanna; Losinski, Wladyslaw (ed). Kraje slowianskie w wiekach srednich: profanum i sacrum. Poznan: Poznanskie Towarzystwo Przyjaciol Nauk, 1998. S. 79-81.
48. Pleterski, Andrej. Sclavinia und Germania -Brezelfi beln und Topfe, in Ericsson, Ingolf; Losert, Hans (ed.). Aspekte der Archaologie des Mittelalters und der Neuzeit: Festschrift fur Walter Sage (Bamberger Schriften zur Archaologie des Mittelalters und der Neuzeit. Bd. 1). Bonn, 2003. S. 363-372.
49. Pleterski, Andrej. Spuren slawischer Furstentumer im Ostalpenraum/Sledovi slovanskih knezevin v vzhodnih Alpah, in Baier, Wilhelm Richard; Kramer, Diether (ed.). Karantanien, Mutter von Karnten und Steiermark. Studia Carinthiaca. 2003. Vol. XXII. S. 25-36.
50. Pleterski, Andrej. Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku/Kuchenkultur im Fruhen Mittelalter. Ljubljana: Zalozba ZRC, 2008. 162 str.
51. Pleterski, Andrej. Zgodnjesrednjeveska naselbina na Blejski Pristavi. Najdbe. (Opera Instituti archaeologici Sloveniae 14). Ljubljana: Zalozba ZRC, 2008. 274 str.
52. Pleterski, Andrej. O The Making of the Slavs iznutri, in Studia Slavica et Balcanica Petropolitana. 2008. Vol. 2(4). S. 33-36.
53. Pleterski, Andrej. Zgodnjesrednjeveska naselbina na blejski Pristavi. Tafonomija, predmeti in cas. (Opera Instituti archaeologici Sloveniae 19). Ljubljana: Zalozba ZRC, 2010. 261 str.
54. Pleterski, Andrej 2011, Nevidna srednjeveska Evropa: Zupa Bled. -Dela Instituta za arheologijo 1, Ljubljana: Zalozba ZRC, 174 str. http://iza.zrc-sazu.si/Si/Dela/Zupa_Bled.pdf.
Контекст: ...Июль - декабрь 215 Studia Slavica et Balcanica Petropolitana Pleterski, Andrej 2011, Nevidna srednjeveska Evropa : Zupa Bled. - Dela Instituta za arheologijo 1, Ljubljana: Zalozba ZRC, 174 str. http://iza.zrc-sazu.si/Si/Dela/Zupa_Bled.pdf...
55. Profantova, Nada. Chronologie osidleni arealu v historickych souvislostech, in Pocatky raneho stredoveku v Cechach. Archeologicky vyzkum sidelni aglomerace kultury prazskeho typu v Roztokach. Praha, 2005. S. 208-225.
56. Propp, Vladimir Jakovljevic. Historijski korijeni bajke. (Biblioteka raskrsca). Sarajevo: Svjetlost, 1990. 552 s.
57. Santek, Goran Pavel. Anthropos religiosus. Antropolosko-religijski ogledi. Zagreb: Ibis grafika, 2011. 118 s.
58. Schnizer, Andreas. Die Karantanenmission -ein Rekonstruktionsversuch. Diplomarbeit, Wien: Universitat Wien, Katholisch-Theologische Fakultat, 1997. 118 s.
59. Smiljanic, Franjo. Studije o srednjovjekovnim slavenskim/hrvatskim institucijama. (Posebna izdanja Odjela za povijest Sveucilista u Zadru, Knjiga 3). Zadar: Sveuciliste u Zadru, Odjel za povijest, 2010. 144 str.
60. Snoj, Marko. Slovenski etimoloski slovar. Ljubljana: Zalozba Mladinska knjiga, 1997. 900 s.
61. Skrubel, Katja. Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah. Model rekonstrukcije pravnih razmerij na podlagi najstarejsega jezikovnega gradiva. Ljubljana: Zalozba ZRC, 2002. 248 s.
62. Sribar, Vinko. Blejski otok -oris zgodovine. Bled: Zavod za pospesevanje turizma na Bledu, 1971. 48 s.
63. Stih, Peter. Kranjska (Carniola) v zgodnjem srednjem veku, in Zbornik Brizinski spomeniki. Ljubljana, 1996. S. 13-26.
64. Stih, Peter. O modernem (ne)razumevanju in (ne)poznavanju stare zgodovine na primeru ustolicevanja koroskih vojvod, in Necak, Dusan (ed.) Stiplovskov zbornik (Historia 10). Ljubljana, 2005. S. 33-42.
65. Stih, Peter. Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? O jeziku slovanskih prebivalcev prostora med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled zgodovinarja), in Zgodovinski casopis. 2011. Letnik 65. S. 8-51.
66. Stular, Benjamin. Mali grad: visokosrednjeveski grad v Kamniku -Mali grad: high medieval castlein Kamnik. -Opera Instituti archaeologici Sloveniae 15, Ljubljana: Zalozba ZRC, 2009. 253 str.
67. Toporov, Vladimir Nikolaevic. Predzgodovina knjizevnosti pri Slovanih, poskus rekonstrukcije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2002 (Zupaniceva knjiznica 9). 158 str.
68. Tovornik, Vlasta. Die fruhmittelalterlichen Graberfelder von Gusen und Auhof bei Perg in Oberosterreich. Teil I: Gusen, in Archaeologia Austriaca. 1985. Bd. 69. S. 165-250.
69. Tovornik, Vlasta. Die fruhmittelalterlichen Graberfelder von Gusen und Auhof bei Perg in Oberosterreich. Teil 2: Gusen, in Archaeologia Austriaca. 1986. Bd. 70. S. 413-484.
70. Trestik, Dusan. Myty kmene Cechu (7.-10. stoleti). Tri studie ke «starym povestem Ceskym». Praha: Lidove Noviny, 2003. 291 str.
71. Vansina, Jan. Oral tradition as history. London: Currey, Nairobi: Heinemann Kenya, 1985. 258 s.
72. Vilfan, Sergij. Kmecko prebivalstvo po osebnem polozaju, in Gospodarska in druzbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. Zv. II. Ljubljana, 1980. S. 279-353.
73. Vilfan, Sergij. Soseske in druge podezelske skupnosti, in in Gospodarska in druzbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. Zv. II. Ljubljana, 1980. S. 9-74.
74. Vinscak, Tomo. Tibetski buddhizam i bon. Zagreb: Ibis grafika, 2011. 140 s.
75. Schlesinger, Walter. Burg und Stadt, in Aus Verfassungsgeschichte und Landesgeschichte. Festschrift fur Thomas Mayer. Konstanz, 1954. S. 97-150.
76. Wolfram, Herwig. Baiern und das Frankenreich, in Dannheimer, Hermann; Dopsch, Heinz (ed.) Die Bajuwaren. Von Severin bis Tassilo 488-788. Munchen, 1988. S. 130-135.
77. Wolfram, Herwig. Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Das Wei?buch der Salzburger Kirche uber die erfolgreiche Mission in Karantanien und Pannonien. (Dela I. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti 38; Zbirka Zgodovinskega casopisa 44). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Zveza zgodovinskih drustev Slovenije, 2012. 419 str.
|
Русский 
English 